Bil je sin sonca brez dodatnih dokumentov,

rada sem zvišala volume njegovega črevesja,

s prstom sem kazala na ljubljanske Žale,

čuječa od medveda,

naspotje touchscreena,

krik v svoji(o) enoti,

v paradižu,

tisti krik velenjski,

tisti na gradu,

zaplankanem do fundamenta,

leva roka je majala,

trebuh moj se veča,

čakam, da mu podam spalno vrečo,

minus vesela roža rdeča.

Blažka Bečan