Nekdo, kot vsakdo, sedi v pisarni ob povezanih listih in se izmika s spuščanjem pogledov. Kot vsakdo se preko premorov tišine vrača na začetek in je vsakokrat do konca vedno bolj daleč. Nekdo drug ve, da je že dolgo od začetka. Prišel je, se usedel na drugo stran in v hipu spoznal, da bo na poti znova sam. Vrnjeni listi so skoraj brez dotika. Čas jih je razmejil med neprebrano in napisano. Lebdijo med nekom in nekom drugim, ki tisti trenutek spozna, da sedi na drugi strani pravzaprav nekdo drug in odkimava.
Natanko tako! Dobro povedano!
Lp A
urednik
Poslano:
08. 06. 2014 ob 15:01
Spremenjeno:
23. 06. 2014 ob 21:44
... na veliko srečo lahko v pesmi.si
Lp, Jošt
urednica
Poslano:
09. 06. 2014 ob 23:16
Spremenjeno:
10. 06. 2014 ob 00:51
Všeč mi je in odpira številne prostore in samotna malosmiselna početja ljudi. Jaz bi kar odstranila zadnji stavek, ker me preveč usmeri v eno interpretacijo, prej pa se mi je zdelo, da jih obstaja še veliko več (tudi nepesniških, v stilu Kafkovih birokratov). Kaj meniš?
Lp, Ana
urednik
Poslano:
10. 06. 2014 ob 00:50
Spremenjeno:
10. 06. 2014 ob 01:33
Presenetljiv predlog! Kdo bi si mislil, da je manj lahko več! Ampak res (po)seže v širino (po popravljanju je tudi malo ožja :) ... in je sedaj v njej nov prostor in v njej še nekdo drug, ...
Stavek manj, in videl sem, bilo je prav dobro ...!
Lp, J.
Prav ta nedoločnost (nekdo) in pretirana uporaba nedefiniranih (ohlapnih) izrazov, ki se jih sicer v literaturi izogibamo, naredijo posebno vzdušje, ki v bralcu pušča tesnobo, saj je že od samega začetka določno zajet v pesem. Čestitke,
Ana
urednik
Poslano:
11. 06. 2014 ob 02:55
Spremenjeno:
23. 06. 2014 ob 21:45
Ana hvala! Lepo je iskati, vendar je še lepše, če ti (ne)kdo pomaga najti!
Lp, Jošt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!