Kul,

med dihanji verzov, ki so, recimo inkarnacije, se v meddihih soočam z: "grebeva, tolčeva, uničujeva". Vsakič ko se vrnem na prizorišče novih poskusov, vmesni doživljaji (nezadovoljstva ali obratno) določajo ritem novih vsebin. Šele ko sem umirjen lahko "nič ne rečem."

"Mrtvi živijo, živi umro" Patrice M. Some (Burkina Faso) iz njegove knjige O ŽIVLJENJU IN DUHU

hvala Svit :)

jaz bi temu rekla umirjenost ("nič ne rečem") skozi destrukcijo ("uničujeva") ;)

Upehanost od prilagajanja, davek na biti "normalen", po pričakovanjih in živeti povprečno neproblematično socializirano življenje v vrstnih hišicah (pojem enakosti). Pesem, ki v medvrstičju utripa za izgubljeno svobodo, ki si je morda p. s. niti več dobro ne predstavlja. Čestitke,

Ana

Hvala :)

Lp, Shadow