Miti vsakdanjosti

Ko sem kuhala tišino za enega, se

je ta vroča in neprijazna gmota

raztegnila kot koža kamele preko

krik tamburina v oddaljeno puščavo,

ki brborta

ob naših transparentnih

površinah.

 

zame se ti ni treba spreminjati.

če želiš, ti dovolim, da se

od časa do časa spomniš name in na moj

vonj, ki se ob jutrih zmeša z aromo čaja.

Virus sva. Infecirava.

ko sama žanjem tišino,

lahko opazim, da ti tvoje misli še vedno

hitijo po telesu, hitreje kot kri ali zrak.

Ne sodi me.

Morda se bom pokorila pitju sirupa

spanca in našla svoj mir v poslušanju

 

vseh enajst knjig v moji zbirki

neizgovorljivih stvari.

Človeška Lučka

Ana Porenta

urednica

Poslano:
31. 05. 2014 ob 11:08
Spremenjeno:
31. 05. 2014 ob 11:09

Dotika se samosti in nerazumljenosti v odnosih, intimno zveni in pritegne. 

Malo me zmoti konec, ki skoraj preveč okleva ;)

Ne sodi me.

Morda se bom pokorila pitju sirupa

spanca in našla svoj mir v poslušanju

Razmišljam, je bolj natančno pokorila ali privadila (gre za pomenski nivo)?
Mogoče tako:

Ne sodi me.

Morda se bom privadila

pitju sirupa spanca

in se naposlušala

vseh enajstih knjig

v zbirki mojih

neizgovorljivih stvari.


Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Človeška Lučka
Napisal/a: Človeška Lučka

Pesmi

  • 27. 05. 2014 ob 13:29
  • Prebrano 626 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 158.98
  • Število ocen: 5

Zastavica