Včasih je papir

premajhni,

da bi na njega

zložil človek

svoje misli.

Včasih so besede

pregoste, predolge,

da bi lahko

se ulegle skupaj

na en list.

In ekran je poln

obljub, nostalgije,

upanja in zamisli,

kako bi bilo,

če ne bi bilo tako

in kaj mora biti

da je prav.

Prepisujem iz lista

včerajšnje goste misli,

komajda da pridem

jim do konca.

V resnici tudi danes

ne mislim prav drugače,

razen tega, da je že polno

nasičenosti.

Kličem boga pravičnosti,

da odvzame višek

in naredi piko.

IŽ-lev