čakam jo
sem rekla klopi

ki je slonela na prsih
začasno
z dežnikom ki sem ga pozabila
na jutrišnji postaji
okoli vratu

rekla sem listom
ki so ležali na deski
molče
dokler jih ni strgal večer
s prvo besedo

rekla tišini ki se je povlekla
vase s krikom

ne moti me
pred naslednjim pismom
in lončkom čaja

rekla dotikom
ki so prihajali in so tu
brez mene

in ko je zavihrala
kot sinica drobna in popolna
sem rekla še njej
resnični

ne bojim se
nikoli ne grem noter
če ne znam priti ven

Vesna Šare