Plezam
na podest ob vznožju karavane
premajhen sem
da bi videl v prihodnost
in ljubil sedanjost
stopim na prste
nič
vrti se mi
pogrejem včerajšnje jajce
dobil sem ga
v paketu 2+1 gratis
včasih zajokam
tako rad bi šel
na drugo stran vesolja
kjer bi me zeblo
samo decembra
in še takrat bi me zavili
v sonce
jaz pa bi z nasmeškom
pel domovini
slabo mi je
ker vonj po gnezdu
ostaja zapečaten
tako kot jaz
ki stojim v njem.
Usoda človeka. Izvaliti se v gnezdu in greti jajca, ki te priklepajo na gnezdo, gnezditi ne glede na opremljenost in danost, hkrati pa še to trdovratno zavedanje o nezmožnosti zapustitve karavane. Srhljiva bivanjska pesem v navidezno lahkih legah.
Čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Lp,
Maja
Poslano:
25. 05. 2014 ob 10:30
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 23:07
Čestitam za podčrtanko, Maja.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!