Z očmi potrgal sem otroške sanje,
razklal sem svet na tisoče svetov.
V minljivosti vse moje gre iskanje,
med bitjem in ubitjem ni mostov.
Z očmi iztrgal sem jih kot spoznanje
iz mirnih rok in blaženih vetrov,
zaman ubral sem svoje potovanje
v te speve grobo spačenih strahov.
In smrt mi je od smešnosti grozljiva,
je več kot vse besede iz slovarja,
ko s svojo čistostjo mi trga tkiva,
se tiho v mislih z mano pogovarja.
Je vsaka črta razmejitve kriva,
umira v steklih moja rdeča zarja.
Krasen sonet. Ločnica med bitjem in ubitjem je res tanka. Mimogrede: popravi škrata ( Grozliva-dodaj j)
Lp A
Ja, fajna.
Še metrika:
Je vsaka črta razmejitve kriva
in v steklih umira moja rdeča zarja.
Je vsaka črta razmejitve kriva,
umira v steklih moja rdeča zarja.
LP, mcv
Lepa hvala obema!, sem popravil.
Lp, L
urednica
Poslano:
26. 05. 2014 ob 22:23
Spremenjeno:
04. 06. 2014 ob 17:54
Bivanjska tematika v sonetu, prikladno in vedno uporabno; sonet lepo dodelan,
čestitke.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: log
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!