Mostovi življenja
od celice do telesa,
od otroštva do mladosti,
od zrelosti do starosti.
Človek ni skupek kosti,
vodita ga duša in srce
v vseh življenjskih obdobjih,
po različnih niansah poti.
Otroštvo brezbrižno,
radost, sreča in smeh,
prvi koraki, smrkav nosek,
ranjeno koleno, solze v očeh.
Mladost prinese prve skrbi,
prvo ljubezen, neumne
napotke starejših ljudi,
ki vedno težijo za brezvezne stvari.
Zrelost prinaša delo, skrbi,
ljubezen, družino, prijatelje
in druge ljudi.
Starost utrujeno dviga glavo
s sadovi, obranimi z lastnega vrta,
zadovoljno na zapečku sedi,
mane si roke, nič več ne skrbi.

nena