Nemočen, tak je od nekdaj siromak.

Zapostavljen – vržen pod ekonomski prag.

V tej republiki ni pravično, ne v redu,

nakateri sedijo v prvem cenovnem razredu.

Kapitalistična načela se zdijo porazna,

za domoljubje, so srčna skladišča skoraj prazna.

Demokratični ukrepi, dramatično surovi,

od žalosti stokajo obupani glasovi.

Ta hlapčevalnost je neumna in ostudna

do globočine v neskončnost izgubljenega dna.

Za to recesijo, so krivi tajkuni,

so hujši kot divji rakuni.

Čisto lopato bo potrebno v roke vzet',

masivne kradljivce v čuzo zapret'.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim