dugo sam molila
da mi ne ubijaš ribe
ne truješ trave
ne taložiš otrov
na bijelo kamenje
jer ja sam tvoj život
moje dubine nisu mjesto
za tvoje nepotrebne stvari
ne nalivaj mi pluća olovom
ne lijepi peraja katranom
ne puni mi mozak nepodnošljivim zvukom
jer kad umrem ja umrijet ćeš i ti
dugo sam molila
a niko me nije čuo
bolesno nabujala povraćam
sve čime si me trovao
na jednoj strani obale
nasukane kitove miluju valovi smrti
na drugoj nedužna djeca
gola gledaju u nebo
moleći se kiši
Poslano:
20. 05. 2014 ob 15:31
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 16:41
Živijo Branka,
zelo se me dotakne tale molitev, hotela sem oceniti s 50 točk pa mi drsnik ne dela, bom popravila drugič in tudi ostalih pesmi ne bom danes ocenjevala, ker nekaj ne dela v redu!
Lp, Ida
Poslano:
20. 05. 2014 ob 16:15
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 19:50
To, da na vodnem Planetu primanjkuje pitne vode in jo zastrupljamo z lastnimi odplakami, da se jo prodaja in se zanjo vojskujemo, in da bi radi uzakonili davek na deževnico, je nezaslišano, je alarm, ki tuli v nebo...
čestitke
Hvala Ida in ne sekiraj se , vesela sem da ti je pesem všeč.
bodi mi dobro Lp
Poslano:
20. 05. 2014 ob 16:45
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 19:50
Dragi Svit...človeku nikoli ni dovolj, zemlji je pa človeka čez glavo.
hvala ti in lp
Poslano:
20. 05. 2014 ob 19:55
Spremenjeno:
21. 05. 2014 ob 19:22
Res, človeške glave so še najbolj identično podobne plastičnim zamaškom z navojem narejenim, kakor stroj to pač naredi, jbt ga, vsega ne moreš vedet ...
ker človek ne zna več - moliti :(
super opomnik.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!