Uvukla je kandže duboko
u nesan,
izgrebala zidove privida
i kriknula
hukom rastućeg nemira.
Krvari blatom umrljana postelja
sabit jecaj uz jecaj
praznina pogleda uprta u točku
gdje nestaju sjećanja.
Talog smrti
strvine plove hladnim venama zemlje.
urednica
Poslano:
20. 05. 2014 ob 22:51
Spremenjeno:
21. 05. 2014 ob 07:59
Ječanje in neukrotljiva moč vode ... zapis, ki prikliče vse grozljive slike poplav. In nekoč, ko se bodo vode unesle, se bo pesem morda zdela kot metafora notranjega sveta človeka. Čestitke,
Ana
Poslano:
21. 05. 2014 ob 07:40
Spremenjeno:
21. 05. 2014 ob 07:59
Bravo za pjesmu i čestitke za podčrtanko
hvala Ana... snaga vode... izgrebane grudi zemlje vape za tišinom, snaga boli, nemoći razdire utrobu čovjeka...
raduje me što si je odabrala...:-*
lp
Ljubica
Poslano:
21. 05. 2014 ob 08:17
Spremenjeno:
21. 05. 2014 ob 08:33
Čestitke
in pripomba:
Pri besedi rastučeg je treba popraviti
v rastućeg. Prosim uredništvo
Lp, JUR
a.. ja.... črtanke ni mogoče spremeniti... no kaj je tu je...
lp
Ljubica...
urednica
Poslano:
21. 05. 2014 ob 09:02
Spremenjeno:
21. 05. 2014 ob 12:56
.. evo ... :)
ja...hvala Lidija...:-D
lp
Ljubica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!