POTOP
Uvukla je kandže duboko
u nesan,
izgrebala zidove privida
i kriknula
hukom rastućeg nemira.
Krvari blatom umrljana postelja
sabit jecaj uz jecaj
praznina pogleda uprta u točku
gdje nestaju sjećanja.
Talog smrti
strvine plove hladnim venama zemlje.
Ječanje in neukrotljiva moč vode ... zapis, ki prikliče vse grozljive slike poplav. In nekoč, ko se bodo vode unesle, se bo pesem morda zdela kot metafora notranjega sveta človeka. Čestitke,
Ana
Bravo za pjesmu i čestitke za podčrtanko
hvala Ana... snaga vode... izgrebane grudi zemlje vape za tišinom, snaga boli, nemoći razdire utrobu čovjeka...
raduje me što si je odabrala...:-*
lp
Ljubica
Čestitke
in pripomba:
Pri besedi rastučeg je treba popraviti
v rastućeg. Prosim uredništvo
Lp, JUR
a.. ja.... črtanke ni mogoče spremeniti... no kaj je tu je...
lp
Ljubica...
.. evo ... :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
- 20. 05. 2014 ob 12:40
- Prebrano 963 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 359.22