Na licu mojem solza je spolzela,
v bolečini bije srce moje,
radio predvaja pesmi tvoje.
Ljubezen razum je zaslepila,
želja, da povem ti misli svoje,
je v borbi z umom izpuhtela.
Na ustnicah nasmeh ostaja,
na trenutke srečanja in raja,
ko ujel sem tvoj nasmeh
in predal sem čute svoje
v radosti bližine tvoje.
Toda vsak up in sen
konča se in
ostane le spomin,
po katerem hrepenim.
Življenje tke izzive nove,
pozabiti pa ne more,
radost srečo in nasmeh,
ki obliva lice tvoje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: piap
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!