Ana, predelala sem svojo prejšnji dan objavljeno pesem, ki sem jo skrila po 10 minutah.

:-)

Prejšnje verzije nimam shranjene.

Verzi pa so razsekani zaradi možnosti različnih interpretacij.

Saj deluje, lahko jo berem:

ob poti sramežljive mimoze

s kosi oblačil raziskujem
scefrana nabodena tla s premalo soli

da bi bila užitna drstijo dneve brez listov v meni

samotne vode

s telesom ki si ga odložil v kasneje
drobim poglede predem piščali brez gostov

nočem hoditi s tabo molčečim kot trn

ali:

ob poti

sramežljive mimoze s kosi oblačil

raziskujem scefrana nabodena tla

s premalo soli da bi bila užitna

drstijo dneve brez listov

v meni samotne vode

s telesom ki si ga odložil

v kasneje drobim poglede

predem piščali

brez gostov nočem hoditi

s tabo

molčečim kot trn

in seveda še kako drugače ... Pesem, ki poleg tega, da omogoča interpretativno različno branje, se vednar steče v sporočilo oddaljenosti in opuščene želje po bližini, če se vanjo zabode molk. Čestitke,

Ana

Dve možni interpretaciji:

Ob poti sramežljive mimoze
s kosi oblačil
raziskujem.
Scefrana,
nabodena.
Tla s premalo soli,
da bi bila užitna,
drstijo dneve brez listov.
V meni
samotne vode.
S telesom,
ki si ga odložil
v kasneje,
drobim poglede.
Predem piščali.
Brez gostov
nočem hoditi s tabo,
molčečim kot trn.

Ob poti sramežljive mimoze
s kosi oblačil
raziskujem
scefrana,
nabodena
tla s premalo soli,
da bi bila užitna.
Drstijo dneve brez listov
v meni.
Samotne vode.
S telesom,
ki si ga odložil
v kasneje,
drobim poglede.
Predem piščali
brez gostov.
Nočem hoditi s tabo,
molčečim kot trn.

Pa seveda še vse kombinacije obeh.

:-)

Lp,

Vesna