
Iris
namočen v mlečni svit.
Ob robu vodnjaka
sanja mir.
Gladina je privid.
Spodaj je izvir,
zev med kamni
prekipeva od vretja.
Na gladini drgeta
odsev. Sla po svetlobi
zna biti strašanska
slika v spačenosti
eolskega diha.
Svetloba je breztežna
dokler se ne utelesi.
Pridi, če se upaš upodobiti, vsemogočni!
Ko sem se nekako priljučila Pesem.si, sem hotela biti Breza. Zdaj vidim, da to absolutno ni mogoče.
Čestitke!
Lp
Pi
Hahaha, pi, lahko si jo deliva ;-)), bodi krošnja, jaz pa korenina ... skorja se tako ali tako že sama od sebe lista. Hvala!
Lp, breza
V tej pesmi si in krošnja in korenina. Skorje je pa ravno toliko, da lahko čeznjo srž kriči v svet!
No, kakšna veja sem pa lahko :) :)
Lp
Jaz pa bom užival v senci krošnje.
Čestitke
in lep pozdrav
JUR
"Vsemogočni" je uvideven, tebi prepušča upodobitve, saj ti gre kar dobro Poetesa.
Čudovita (zabrisana) slika jutra, vodnjaka, iris in odseva. Deluje mistično in simobolično. Brezveterje podaljšuje privid, pod katerim vre ... Natančnost in dovršenost, ki bi jo vsemogočni s prihodom razblinil ;)
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!