Iris
namočen v mlečni svit.
Ob robu vodnjaka
sanja mir.
Gladina je privid.
Spodaj je izvir,
zev med kamni
prekipeva od vretja.
Na gladini drgeta
odsev. Sla po svetlobi
zna biti strašanska
slika v spačenosti
eolskega diha.
Svetloba je breztežna
dokler se ne utelesi.
Pridi, če se upaš upodobiti, vsemogočni!
Poslano:
03. 05. 2014 ob 16:14
Spremenjeno:
03. 05. 2014 ob 17:06
Ko sem se nekako priljučila Pesem.si, sem hotela biti Breza. Zdaj vidim, da to absolutno ni mogoče.
Čestitke!
Lp
Pi
Poslano:
03. 05. 2014 ob 17:11
Spremenjeno:
03. 05. 2014 ob 17:18
Hahaha, pi, lahko si jo deliva ;-)), bodi krošnja, jaz pa korenina ... skorja se tako ali tako že sama od sebe lista. Hvala!
Lp, breza
Poslano:
03. 05. 2014 ob 17:20
Spremenjeno:
06. 05. 2014 ob 09:20
V tej pesmi si in krošnja in korenina. Skorje je pa ravno toliko, da lahko čeznjo srž kriči v svet!
No, kakšna veja sem pa lahko :) :)
Lp
Poslano:
04. 05. 2014 ob 09:28
Spremenjeno:
06. 05. 2014 ob 09:20
Jaz pa bom užival v senci krošnje.
Čestitke
in lep pozdrav
JUR
Poslano:
04. 05. 2014 ob 11:58
Spremenjeno:
06. 05. 2014 ob 09:20
"Vsemogočni" je uvideven, tebi prepušča upodobitve, saj ti gre kar dobro Poetesa.
urednica
Poslano:
04. 05. 2014 ob 17:02
Spremenjeno:
06. 05. 2014 ob 09:20
Čudovita (zabrisana) slika jutra, vodnjaka, iris in odseva. Deluje mistično in simobolično. Brezveterje podaljšuje privid, pod katerim vre ... Natančnost in dovršenost, ki bi jo vsemogočni s prihodom razblinil ;)
Čestitke,
Ana
Hvala vsem skupaj za odziv!
Lp, breza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!