Ograjujejo me zidovi,

preprečujejo srečanje, dialog...

Tudi v notranjosti zid,

ujetost v lasten predsodek

preziranja, zasmeha, zlorab...

Zavedanje globine trpljenja

mi skriva utvare in lažne upe.

Spirala sovraštva prerešeta besede,

ter zaklene nazaj

v kamnite zidove.

Ne zmorem ga porušiti,

le s strtim telesom zrcalim obup.

V tem lačnem obupu

se izvije iz teme svetloba

nenavadnih barvnih vrednot.

Žive barve dobijo novo podobo,

ter popačene slike

barvit poudarek.

Človeška ranljivost

je začela iskati odgovore.

Obračanje vase,

je obsijala dnevna svetloba,

porušila zid

in le v svobodo barv,

zdaj oblačim svoje telo.

levcek