
poslušam misli
skrbno zavite v podobe
ki jih zakrijejo
okrasijo
jim nataknejo pisane klobuke
nekatere so okrašene z rimo
druge preoblečene v metaforo
čudim se izvirnosti
ki ne pojenja že tisočletja
POSLUŠAM
in počasi tonem
v globine izrazov
v skrivnosti pomenov
v skritost sporočil
opazujem pičlo skupinico
zanesenjakov
ki še gladimo ta
grobi čas
res ne potrebujemo
velikih dvoran
na poti domov
vpadem v
nepregledno kolono vozil
končala se je nogometna tekma
Zanimiva, ko misliš, da je poetološka, se spremeni v križišče s prednostno cesto, na kateri hrumijo navijači. Všeč mi je tudi ta namignjena podoba dvoran (in množičnosti) nasproti intimi pesnikov (poslušanja in branja). Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!