poslušam misli
skrbno zavite v podobe
ki jih zakrijejo
okrasijo
jim nataknejo pisane klobuke
nekatere so okrašene z rimo
druge preoblečene v metaforo
čudim se izvirnosti
ki ne pojenja že tisočletja
POSLUŠAM
in počasi tonem
v globine izrazov
v skrivnosti pomenov
v skritost sporočil
opazujem pičlo skupinico
zanesenjakov
ki še gladimo ta
grobi čas
res ne potrebujemo
velikih dvoran
na poti domov
vpadem v
nepregledno kolono vozil
končala se je nogometna tekma
Zanimiva, ko misliš, da je poetološka, se spremeni v križišče s prednostno cesto, na kateri hrumijo navijači. Všeč mi je tudi ta namignjena podoba dvoran (in množičnosti) nasproti intimi pesnikov (poslušanja in branja). Čestitke,
Ana
Hvala Ana za tvoje misli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!