ki me gledaš sem
v ogledalu namišljenih
ki se pretakajo
v nabreklih žilah
zakriti z rjuhami
zamolčanih poželenj
ki te gledam si
v toplini postelje
na ledeniku domotožja
na obronkih časa
zarisana v gubah
postaranih strasti
Pogled v posebno notranje ogledalo, v katerem se lahko zrcali tista, ki je bila, tista, ki je in vse vmes. Tudi v pesmi je medprostor širok in iz njega vznikajo podobe, ki nihajo med strastmi in domotožjem. Natančna in premišljena pesem, čestitke,
Ana
Poslano:
21. 04. 2014 ob 23:39
Spremenjeno:
21. 04. 2014 ob 23:51
Hvala za podčrtanjein komentar. Ja, raziskovanje medprostorov ...
Hvala tudi Igorju, Andrejki, Lei, Vesni in vsem, ki ste pesem prebrali!
Lp, Murka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: murka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!