odsev
ki me gledaš sem
v ogledalu namišljenih
ki se pretakajo
v nabreklih žilah
zakriti z rjuhami
zamolčanih poželenj
ki te gledam si
v toplini postelje
na ledeniku domotožja
na obronkih časa
zarisana v gubah
postaranih strasti
Pogled v posebno notranje ogledalo, v katerem se lahko zrcali tista, ki je bila, tista, ki je in vse vmes. Tudi v pesmi je medprostor širok in iz njega vznikajo podobe, ki nihajo med strastmi in domotožjem. Natančna in premišljena pesem, čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanjein komentar. Ja, raziskovanje medprostorov ...
Hvala tudi Igorju, Andrejki, Lei, Vesni in vsem, ki ste pesem prebrali!
Lp, Murka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: murka
- 20. 04. 2014 ob 12:57
- Prebrano 1024 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 388.5