MANSARDE, KRATKIH UDAHA
oduvek živim na ivici.
mansarde, kratkih udaha
isprike, moje muško parče
bića reklo je: izvinjenja.
molim, ogledala i par sveća
belo vino da teče. i teklo je,
pomalo pripito i u dva maha,
postah duboko, korito. na čije
vode si ti pristala, ženo?
na granici zatamnjenja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 15. 04. 2014 ob 14:45
- Prebrano 589 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 297.28
- Število ocen: 9
