
Poletela sem, morala sem poleteti,
kajti moje veke so postajale težke,
moja glava je postajala težka,
moja krila so ledenela
in moji poledeneli kremplji
bi se skoraj zdrobili
in padla bi z najvišjega drevesa,
padla bi na hladno snežno odejo,
padla bi v sredo tropa
sestradanih cvilečih psov,
ki so se ravnokar s svojimi gospodarji
vrnili z ubito lisico.
Prav gotovo bi kateri izmed njih
planil name in mi zdrobil kosti,
da bi se pridružila lisici kot plen,
kot mrtev plen v tej mrtvaški belini.
Zato sem poletela, morala sem poleteti,
da bi ubežala mukotrpnemu čakanju
na tople pomladne sape,
ki bodo zbudile šelestenje zelenih krošenj,
ki bodo zbudile valovanje travnih bilk,
ki bodo povile mojo prvo ljubezen,
ki bodo povile moje prvo gnezdo.
Vem, da bo nekega dne,
ki ga že čutim v svoji notrini,
prijadral izza oblakov neznanec
in v njegovih očeh bom uzrla sonce,
ko mi bo poklonil cvetočo vejico drena.
Vem, jaz, nepomembna ptica,
ki bom večno letela
na Mojstrovi sliki.
Prelepa :) čestitke,
lp, shadyyy
Lepa refleksija. Konkretna umetnija se mi je izrisala že ob omembi cvilečih psov. Misliš, da je treba s kljunčkom pokazati "nizozemskega mojstra Bruegla"? Mogoče bi zadostovalo "na mojstrovi sliki" ali "na mojstrovini"... Sploh ker že imaš pesem o belini. Na glas razmišljam ... :) LpJupiter
Hvala, shadyyy, Jupiter in Ljubica za komentarje : )
Jupiter, res sem razmišljal o koncu in se odločil za Mojstra z veliko začetnico : )
Ljubica, lutalica mala ; )
Lp, Marko
Zelo pomembno si jo naredil, nepomembnico, se kar vračam k njej ...:) mislim, da bo res večno letela:)
Sjajna poezija. Sve čestitke, Marko!
lp
Besede, ki jih lahko bereš in bereš in bereš ... in vedno znova ti bodo osvetlile dan. :)
Odlična.
LP, Shadow
Zelo mi je všeč, Marko :)
Že ko si mi jo popoldne omenil, sem vedela, da bo tako. Zato sem jo poiskala in prebrala in še jo bom.
Čestitam!
Lp, Lea
Krasna pesem čestitke
lp, Mateja
Pesem o neznatni črni piki na nebu. Iz ptičje perspektive se spušča na vsebino, ki jo poznamo že skozi oči galerijskega gledalca.
Tokrat upodobljeno vsebino vidimo kot ptica, ki ne opisuje samo dogajanja pod seboj na zemlji, temveč tudi v svoji »notrini«, ki jo v predzgodbi polnijo tesnobna občutja eksistencialne ogroženosti.
Lirski subjekt ali »Jaz, nepomembna ptica, ki bom večno letela« išče svoje mesto obstoja v odnosu med Mojstrom (ali Stvariteljem) in objektom, ki je plod njegovega dela. Smo, kot ptica, vpeti v večnost leta ali ujeti v negiben trenutek večnosti? V pesmi se poleg zunanje in notranje pokrajine kaže še tretja krajinska razsežnost, ki preganja turobnost zimske narave in notranjih občutij osebne neznatnosti: upanje na spremembo, na nov gib. Ali je upanje, izraženo v ritmu goreče molitve, stvarno ali utvara, je prepuščeno bralčevi interpretaciji. Če je neznanec pesnik, se bo gotovo še kaj dogajalo.
Povezava na Markovo pesem, ki prek uporabljene slikarske predloge stopata v medsebojni dialog:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/87987/belina_po_brueglu
Čestitam,
Jupiter!
Brueglova slika »Lovci v snegu« (1565) nagovarja mnoge pesnike. Nekaj primerov v angleškem jeziku:
http://english.emory.edu/classes/paintings&poems/delamare.html
Najlepša hvala vsem, ki jih je pesem navdušila : )
Hvala Vam za prijazne besede: platanas, Jagoda, Little Shadow, Lea in levcek.
In seveda hvala za poglobljen uredniški komentar in črtici,
da je mogoče pesem le postala malce pomembna : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!