EPILOG JESENI
Oktobrsko sonce čepi v laseh gozdne vile
In slana modrina v očeh nadeva ji trpek izraz.
Prve ptice selivke so v jati zavile
Prek jutranje zarje v daljni poletni čas –
In jaz,
Majhna pod širno arkado neba,
Sem ostala za njimi
Na sebi odmerjenem koščku sveta
V novi zimi.
In slana modrina v očeh nadeva ji trpek izraz.
Prve ptice selivke so v jati zavile
Prek jutranje zarje v daljni poletni čas –
In jaz,
Majhna pod širno arkado neba,
Sem ostala za njimi
Na sebi odmerjenem koščku sveta
V novi zimi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 02. 12. 2008 ob 20:49
- Prebrano 977 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 418
- Število ocen: 13
