OSAMLJENOST
Osamljena sem,
ne vidim izhoda
iz te osamljenosti.
Blodim v njej
in tipam po stenah,
da bi našla izhod.
Vidim svetlo odprtino,
ki vodi ven,
a, ko pridem do nje,
je ni več.
Rabila bi pomoč,
a nihče ne more noter
in jaz ne ven.
Tako bo osamljenost
večno moja
in jaz njena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
- 02. 12. 2008 ob 23:28
- Prebrano 892 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155
- Število ocen: 5
