Bosonoga, frfotava
tam v visoki travi maja
črnolasa, črnooka
se sprehaja
se sprehajam

Bluza bela in napeta
ruta iz Kašmirja
dolgo črno tanko krilo
kodri kakor sinji vranci
v vetru podivjani

Roki nežni, kot sneg beli
brodita zeleno morje
vmes cvetovi rdeči, zreli
tam rubinasto obzorje

Stopam med otoki trav
s srnjimi koraki
komaj se dotikam tal
do pasu mi sega morje
plamen sonca v brazde orje
ujamem v dlan bežeči val

Ležem ujeta tja med vale
pljuskajočih žit in trav
oči zastiram
srečna umiram
sem kar sem
in ni mi žal

Marina