Noč, kje si, večno temna in spokojna?

Te iščem kakor zlat zaklad 'zgubljeni.

Vročično kri prežema žolč rumeni,

se bije v duhu divja, težka vojna.

Zdaj ustnice so mehke, željne strupa

naj v goli vrat zagrize spolzka kača!

Meso trpinči v ranah se brezupa,

vsak vdih, izdih moj v moro se sprevrača.

V preblisku želja se rodi po luči,

po sončnem žarku, ki si me prisvaja.

Po grobu žeja duše več ne muči.

Že zarja rdeča nad obzorjem vstaja

zrak dihat' hočem s polnimi zdaj pljuči,

Gospod, približaj mi podobo raja! 

petja