
Na mojem pogrebu je pesek moder.
Mimoidoči se ustavljajo.
Nasmiham se jim,
zapisujem njihove priimke
ter pretvarjam kvantiteto v kvaliteto.
Mesto me sovraži,
vedno me pokliče z drugim imenom.
A kdo bi mu sodil,
starcu,
ki že stoletja dopušča,
da mu na rane vlivajo beton?
Mimoidoči odhajajo.
Od siren so oglušeli,
od Siren so oslepeli
ter zlezli vase,
da ne bi prepoznal
želje, ki raste v njih,
želje, da bi bil pesek bel.
Pozdravljena, majamiloševič, tale pesem se mi zdi zanimiva, odpira pogled na bivanje in minevanje s svežega zornega kota. Všeč mi je. Je tale verz OK ali bi moralo biti: "da ne bi prepoznali"?
Lp, Ana
Hvala.
Mimoidoči odhajajo.
Od siren so oglušeli,
od Siren so oslepeli
ter zlezli vase,
da ne bi prepoznal
želje, ki raste v njih,
želje, da bi bil pesek bel.
Lp, Maja
Aha, vidš, seveda, tisti ki je v modrem grobu je ta, ki ga skušajo pretentati ... in ni tako, kot sem sprva mislila, da so od siren tako zlezli vase, da oni sami ne bi prepoznali lastne želje ... no, potem je pa vse dobro.
Močna pesem, ki kaže na uniformiranost družbe in nestrpnost do drugačnih, ki se po življenju nadaljuje tudi na pokopališču. Čestitke,
Ana
Krasna pesem!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!