tik nad absolutno ničlo pomena
zlomiti plastiko
pred očmi
videti energijo
hladno reciklirano
sežgano
pod soncem
teče
se zvija
ure in datumi
vprašaš: koliko je čas?
nič več ga ni,
odvrnem
padel je v brezno
skupaj s prostorom
le prividi so ostali
hladni
pod soncem
ki žge
človeštvo
na rob
kričanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 03. 04. 2014 ob 21:42
- Prebrano 537 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199.1
- Število ocen: 5
