
prvi plamen razrasle trave
globoko med sragami zemlje
pa vmes
še spotegnjeno brazdje dreves
prav vse brez konca
brez ujemanja
le nekaj podobnega nebu
se krade naokrog
in išče meje mojega glasu
Aprilska pesem se mi riše ekspresionistično, v zategle barve glasu Munchove podobe. Nekaj, kar hoče ven skupaj z vibracijami glasu, kot ideja, še ne ujeta, še ne zajeta v geometrijo ozemeljenega sistema. Čestitam, Jupiter!
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!