Na gosjem peresu med snežinkami
padam
med bele drevorede hladnega prezpotja.
Z zelenimi odtenki barvam zatišnost gluhega trajanja.
Nebo je vsakdanje razkošje prepadov
in modrina je natančno odmerjena do roba.
Nepotešenost izgubljenega trenutka išče prodano ravnovesje,
išče po nočnih pokrajinah srca,
kjer je zima zasejala nov vrt.
Na gosjem peresu med snežinkami
padam
med ostanke lupinastih objemov,
ki jih še vedno hranim pod svojo kožo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: henodarling
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!