Pogled nezemeljskega bitja,
nasičen z nevpletenostjo
in hladno presojo
me je oplazil kot mrzel piš.

Pod njim drgetam
nebogljena, razkrita,
iz potnega telesa drobovje moli.
Na skrbnih očeh odsev
komaj rojeni spomin zaplapola:
domač, igriv
žarek lastnega prepoznanja,
nežnosti in sprejemanja,
objemal me je kot puhasta odeja.

Mehko siničko si z rame
zvlekel na blatna tla
in odel v smrdljivo
otrdelo kepo zavozlanega perja.

Prosim, ljubi, ne glej me tako.

suverena