Bilo je šele včeraj

 
Zaznamujejo jo dotiki.
 
 
Papir je lepljiv
 
in odkriva pogosto bran spomin.
 
Na njej je sonce druge barve
 
in nebo
 
ve
 
bilo je skoraj azurno.
 
Njen obraz še nima sledi srečanja
 
s poznimi leti.
 
V gladkem dotiku drži dete.
 
 
Oči so kot čipka,
 
iskrivo usmerjene v moškega.
 
On pa sklanja svojo nežnost na otroka.

 
 
Mir, ki ga črpa iz slike,
 

ji pomaga spoznavati gube.

li

li

li

Poslano:
24. 03. 2014 ob 08:27
Spremenjeno:
24. 03. 2014 ob 10:40


Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 05. 2014 ob 21:42

Podob(ic)a - morda Rojstvo, ki kot ideal visi nad resnično njo in (odsotnim?) njim. Morda:

 
Zaznamujejo jo dotiki.
 
 
Papir je lepljiv
 
in odkriva pogosto bran spomin.
 
Na njej je sonce druge barve
 
in nebo - 
 
ona ve,
 
je bilo je skoraj azurno.
 
Njen obraz še nima sledi srečanja
 
s poznimi leti.
 
V gladkem dotiku drži dete.
 
 
Oči so kot čipka,
 
iskrivo usmerjene v moškega.
 
On pa sklanja svojo nežnost na otroka.

 
 
Mir, ki ga črpa iz slike,
 

ji pomaga spoznavati svoje gube.

Lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
06. 05. 2014 ob 21:51

Popravljeno, hvala Ana.


lp  li

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 05. 2014 ob 21:53
Spremenjeno:
07. 05. 2014 ob 22:23

Zanimiva mi je tudi perspektiva te pesmi: ni čisto jasno, kdo si koga ogleduje in kdo se stara (je to vedno ista ali vsakič druga?) ali boljše: kdo se tolaži in s čim.  Pomenljiva in večplastna pesem, čestitke,

Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
08. 05. 2014 ob 05:56

:) hvala.


lp  li

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 24. 03. 2014 ob 08:06
  • Prebrano 1165 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 335.8

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!