Bil sem še Matejček,
ko so, neke davne pomladi,
prišli
brkati cigani
v naš gozd šotorit.
Oče je godrnjal
in sosedje z njim,
češ, kaj bo, če jim to pride v navado,
mati nas je svarila:
Otroci, ne hodite tja!
Toda kmalu nas je premagala
radovednost in smo šli v hosto zijala past:
moj brat, moj bratranec,
sosed Marko in jaz.
Prav kmalu smo zagledali
njihove pisane šotore
in postalo nas je strah,
a smo vseeno nadaljevali pot.
Ko smo prišli prav do njih,
nas je tam oblajal njihov pes,
vendar so ga hitro utišali.
Bilo jih je najmanj dvajset,
zlatorjave polti
in vranječrnih las,
ki so na soncu modro sijale.
Pod baldahinom je sedela
mlada žena golih prsi
in dojila otroka.
Takrat sem prvič videl gole ženske prsi,
materinih se ne spominjam.
Zanimiv vtis, napisan natančno in vsak bralec lahko najde v njem oprijemališče za lastne spomine na podobna presenetljiva življenjska okritja. Čestitke,
Ana
Se pridružujem Aninim čestitkam, odličen zaključek!
Lp, lidija
Poslano:
05. 11. 2014 ob 22:10
Spremenjeno:
05. 11. 2014 ob 22:15
Čestitke, Matej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!