Potipaj tisto jutro, belo,
zasneženo,
začuti smreko, ki nemo gleda naokrog,
poglej prijatelja v oči iskreno,
poljubi kamen, ki nosi težo tvojih nog!
Poskusi enkrat za vselej pozabiti,
na bolezen, strah, prepir, nesrečo,
poskusi vse stvari boleče pogubiti,
ki pripravljajo ti bridko ječo!
Naj zima novo zgodbo ti prinese,
naj srce ti sokol dvigne v nebo,
ne zapri pred svojo senco si zavese,
pokaži nam vsem, da ti je toplo!
Z otroki pojdi delati snežaka,
ne pozabi, da za nos ima korenje,
naj objame te snežinka vsaka,
vidiš, fant, to ti je življenje!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: močo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!