Vrtiljak
Stojim na postaji.
Dež izpira
umazane priložnosti
in daje življenju
nove razsežnosti.
Stojiš ob meni. Molčiva.
Brez besed se čutiva
in z nasmehom na dlani
ljubezen le slutiva.
Obraz me spremlja v sanje
ostajam v vrtenju,v krogu,
na vrtiljaku vprašanj
o sebi in živemu Bogu.
V tvojih očeh
vidim prostor zase
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 27. 11. 2008 ob 11:53
- Prebrano 698 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225
- Število ocen: 7
