Zjutraj sončece prijazno je vstalo,

kriknilo radostno

in sončece je slutiti dalo;

čudovit bo ta dan

kot dan prelepih sanj.

Res je čudovit bil ta dan,

kot iz blaga najlepšega tkan.

Ptički peli so mnoge pesmi,

poljube podajali si

in veselo poplesavali.

Razposajene duše človeške

bile so kot pridne miške,

si vestno pomagale,

se skupaj veselile

in med sabo nasmehe delile.

Sončece srečno, kar je videlo,

zadovoljno je spat odšlo.

Preden je zaspalo sončece,

pomislilo je,

ali je izginilo sovražno zlo?

Sončece se zbudilo je iz sanj

in pred sabo ugledalo

nov nesrečen dan.

Dan, ki enak prejšnjemu je bil.

Enako mračen, enako siv…

GregorV