Na samotni cesti sama
stojim in se oziram kje si,
a tebe še ne uzrem.
Na samotni cesti sama
dočakam jesen in zimo,
a tebe še ni.
Jaz pa vztrajam še
in gledam in verjamem,
da končno na obzorju
tebe ogledam. A tebe še
vedno ni.
Pride in mine pomlad,
a jaz še zmeraj sama
stojim na tej cesti samotni.
Končno pa pride poletje
in jaz še zmeraj na isti
samotni cesti stojim
in čakam in dočakam.
Na obzorju ozrem tebe,
ki čakala sem ga
tako dolgo, dolgo.
Gledam kako hodiš
meni naproti ves nasmejan,
ko zagledaš me.
Na tej cesti samotni nisem sama
več, temveč sva ti in jaz.
In od zdaj naprej tudi
cesta samotna ni več samotna,
ampak je cesta ljubezni.
Ti kakor princ na
belem konju si prijezdil
in rešil me samote,
ceste samotne.
Zdaj ti in jaz
hodiva po cesti ljubezni.
Poslano:
08. 02. 2014 ob 13:39
Spremenjeno:
08. 02. 2014 ob 13:40
ozrem - uzrem
še zmerom ni- še vedno ni
lp, Essentia :)
Hvala komentar.
Lp, Alais
Poslano:
21. 04. 2014 ob 15:55
Spremenjeno:
21. 04. 2014 ob 22:01
Draga Christine, pri tebi je moč zaznati veliko željo, pisati pesmi.
Ko objavljaš pesem, se poskusi vživeti v vlogo bralca: je pesem zanimiva za več ljudi - je v njej kaj takega, česar še niso slišali, je način, kako se izražaš, izviren? Bo pesem morda s čustvenim nabojem vplivala na bralca ali ga bo pustila hladnega?
Ko pesem objaviš, ne misli le na to, kaj si sama v določeni situaciji občutila, razmišljala, skušaj pisati tako, da se bo lahko z besedilom še kdo identificiral. Ne povej vsega, raje pusti nekaj prostora, da bo lahko bralec iskal odgovore sam.
Kolikokrat pesem prebereš, predno jo objaviš? Jo popravljaš, krajšaš, skušaš najti boljše izraze? Pesnik naj se zaveda, da je le del tega, kar pride izpod peresa, primerno tudi za objavo.
Je potrebno tolikokrat ponavljati določene besede (npr. samotna/o)?
Brez zamere, samo posredujem nekaj, kar so me drugi učili.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Кристина Анастасия Верас Брзин
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!