ne morem, da ne bi se odzval kot mimobežen odm v;

Na tilnik pade kaplja,
na vse strani
po meni
gre.

Sveta ni,
še vedno smo v Afriki.

lep lp

Jure, točno, civilizirane žganice lahko pogoltnem edino z veliko količino ledenih kock in pa čimvečjo dozo prismojene kislosti kakšne limete. 

Vžge in strese, na eks ali pa na več nivojih, kjer se kdo želi zaustaviti. Na trdno zloženi platformi prelivanje rahločutov - s tistim, kar imaš pač pri roki: mešalnik. Nekaj barv. Svojo ali zunanjo naravo. A cock tale on the rock. Smooth ieeee:) Lp, up.

citrinitas :) -* cock - rock - tail *- mega. še Mr. Bean, pa imamo, zelenilo, če želimo ...

in imamo res peacock tail. jupi.

http://www.esotericonline.net/profiles/blogs/the-five-the-birds-in-alchemy

in tam nas čaka pelikan :) -

This active working with the soul forces is perfectly pictured in the Pelican. The Pelican is shown stabbing its breast with its beak and nourishing its young with its own blood. The alchemist must enter into a kind of sacrificial relationship with his inner being. He must nourish with his own soul forces, the developing spiritual embryo within. Anyone who has made true spiritual development will know well this experience. One's image of one's self must be changed, transformed, sacrificed to the developing spiritual self. This is almost invariably a deeply painful experience, which tests one's inner resources. Out of this will eventually emerge the spiritual self, transformed through the Pelican experience. The Pelican was in this spiritual sense a valid image of the Christ experience and was used as such by the early alchemists.

in potem šele fen, kr na x čez lase ... kar se tiče krialtosti, nimamo več papirjav kako s plazilci, je še notranjejši spomin, preboleti tisti komet, to delamo danes, nekateri, se smejejo na vlakcih smrti.

Tista črna mačka, ki so jo v stari grčiji videli, da je umrla, tista velika žival, ni umrla, le človek do nje ne more, zato fenix. ja zemlja se še ni rodila, očitno. :)

lepe kazarje, obema

Sam se sprašujem že čisto preveč, ko objavim še tak štamperle od pesmi, če nisem morda odbezljal po nekih nedostopnih poteh v vse smeti, da bi se lahko na koncu zbrale v kakšen fokalen vtis. Tako, da lahko samo po zdaj že tradiciji rečem hvala Jupiter! za plemenito čitanje, čast i radost pa i šire ...

seveda bp, fokalno je dobro zastavljena in kdo drug kot Jupiter naj nazaj k soncu fokalno užariščno stresa protuberance ... z neptuna pa je vidik pluto ...

in a dio,

verjetno resno jemlješ prvi stavek v komentarju gor, ki si ga lepo kot plasirko, derviš ...

a je za telo bolje ne skakati izven, govoriš, prav.

glede na to, da je vsako telo z dotikom jezika, zvita jezu-it-ska kača, regy

ca-li-fornija, o

Uni- kako prosim?

.obstati,
tudi, ko ne (vidiš, da) veš, da
obstaja

http://www.youtube.com/watch?v=2XiYUYcpsT4

;)

Jure, kako pravijo že derviši, da je Alah ples svetlobe in sence, brez obeh zna biti precej pusto.

Kar pa se skakanja med svetovi tiče, skočim v drug poseben, oseben, zaseben svet skoraj vsakič, ko preberem novo pesem. Ne znajdem se v vseh. To pa ne velja za komentarje in kritike, ti so po mojem javna reč. In Q.E.D.  se da tu krasno meandrirat okrog drugega, vprašanje je le čemu.