Hope, pa smo le tam, ko pesem komaj še diši, da ne smrdi, ko tvoja z bisernimi očmi tako pokriti zna, vse te veline, vse te zauke, vse te božje muke druge osebe ednine - kot da bi množina v človeka poskakovala, ta pa vrvodja nožev se boji in na vse kriplje proč, a le svoje kremple v nas? drži. Res pisati v tej osebi je umetnost, ki bi ji lahko rekli že kar portal. uf, uj.

it, maybe? - popolnoma res, kar pišeš, v trenutku z osebo si, mine me, ... a se vrnem . Hope je le Hope in ni brez sršna pojezia.

Na prestol za to ero, z njo. Kar se mene tiče, smo ti za to hvaležni vsi, dolžni pa marsikateri. v drugih osebah je lirski subjekt - kao najbližje?

Če znamo pisati, ja, e znamo pisati, sicer je nabijanje, do bes ed no.

Žal je pesem, ki si jo napisala tako resen besediščni materializem in kontekstualizacija osebka, da ne morem mimo kot bedak. še sreča, da jo moram pohvaliti in ji želeti vse najboljše, vse dobro, oziroma, naj ostane tako, kakor je.

Spoštovanje Black Hope,

Moje noči so od tebe tudi

svetlejše :)

Namaste

Prezrta ˇ stopnica
(o, kitica!)

Z besedami naprej, v jezik
nazaj s števili, štejem
korake svojih
..,

ki jih ni, v
tej pesmi;
ni rečeno:

da jih ni.

Oj ruj, lepo dobro jutro,

ja veš resno že nekaj časa opažam pisanje, kakor da je posebej

namenjeno na bralca ali drugega pisočega poezijo.

Sprašujem se, ali tisti ki piše res pozna drugega, beročega

tako popolno ali samo piše in zraven ugotavlja

ali samo premika besede, da jih je čim več.

zLepo si napisal, sama ne znam delat prav analiz,

a zdi se mi, da si zadel.

Želim ti lep nedeljski dan,

hope

(pisati iz glave, namene, kot se tu bereti zna, je ponavadi zelo mimo njega in sebe, kar žal-ost,no prizor čišče) groza ta jure, dej nehi paloma:

http://www.youtube.com/watch?v=HpZSGg6grIE

Pozdravljen ruj,

zelo si se potrudil pri analizi pesmi. Verjamem, da  jo bereš kakor vsi mi pesmi

iz svojega vidika. Seveda nisem mislila  nič slabega, samo tako se mi je utrnalo.

Hvala ti za spot, je pa res že zelo znan.

Bodi lepo,

lp, hope