Jupi! Lepa slika, ampak :

imam nekaj pripomb:

  1) frost in frozen je v bistvu ponavljanje istega besednega korena, saj veš kaj mislim: zmrzal - zmrznjeno, zmrovati ... itd). haiku je tako kratka stvarca, da se je treba temu (ponavljanju) izogibati.

2)  Kot jezikoslovko te sprašujem: Ali mora imeti  beseda woods nujno člen THE, če bi se mu izognila, bi imela lepo 7 zlogov, tako jih je pa 8. Predvidevam, da ti že veš, zakaj je the woods, ampak vprašam, da bom še jaz vedela :)

LP, Lidija

Živ, Lidija,

si me pa našla - sredi raznih razmišljanj o haikuju, tudi o številu zlogov, kot je že pred kratkim razmišljal p.

V tem haikuju poizkušam več reči: zajeti cestni utrip današnjega dne, uporabiti ohlapnejša ameriška merila za pisanje haikuja (ker je pač v angleščini) in medbesedilno navezavo na (ameriško) literarno tradicijo - kar so počeli že Bašo in njegovi sodobniki v 17. stoletju, sklicujoč se na japonsko in kitajsko literarno tradicijo. Citatno rabljenih verzov niso posebej označevali, in tako bi v današnjem času marsikatera taka literarna referenca ne bila zapažena, če je ne bi literarni analitiki že zaznali in predstavili bralcem.

No, v tem primeru gre za pesem, ki jo je napisal ameriški pesnik Robert Frost:) Zdaj verjetno sem že deloma odgovorila na tvoje prvo vprašanje. Pesem, na katero sem se spomnila med vožnjo v metežu, pa je Stopping By Woods on a Snowy Evening:

Whose woods these are I think I know.

His house is in the village though;

He will not see me stopping here

To watch his woods fill up with snow.

My little horse must think it queer

To stop without a farmhouse near

Between the woods and frozen lake

The darkest evening of the year.

He gives his harness bells a shake

To ask if there is some mistake.

The only other sound's the sweep

Of easy wind and downy flake.

The woods are lovely, dark and deep.

But I have promises to keep,

And miles to go before I sleep,

And miles to go before I sleep.

Pesem je znana marsikateremu ameriškemu bralcu, ne pa nujno tudi slovenskemu. Podčrtala sem vrstice, ki so mi služile kot bolj ali manj neposredno izhodišče za haiku.

Ker  je izvirnik v angleščini, sem tudi haiku napisala v angleščini in po ameriški jezikovni matrici za haiku, ki (po mojih opažanjih) v prvem verzu zanemarja rabo člena in se ne zmeni dosti za predpisano število zlogov.

THE v the woods je citatno - sem pa sama razmišljala, ali bi ali ne bi izpustila. Ampak je dobro, da je tam, ker je zraven tudi frozen lake, ta pa rabi člen.

Kako pa zdaj naprej?

Težko, ceste so že spet zasnežene :)

Lp,

Jupi

NO, krasno, literarna podlaga za haiku! Haiku odličen, glede na to, da pa ne poznamo vsi Frosta in konkretne pesmi, kot si že sama omenila,  je fino, da se pod pričujočim haikujem v komentarju vidi pesem, ki je osnova za haiku. Tako smo dobili neko razširjeno osnovo za haiku,  način me malo spominja na haibun (ko se haiku priklopi na nek prozni tekst) Zanimivo in na pesem.si novo, vesela sem da si razširjamo obzorja!

Ker pa že od nekdaj poudarjamo, da mora haiku "udariti" v zavest že takoj, ne šele po razlagi avtorja ali komentatorjv, predlagam, da se vedno, ko pišemo take, posebne haikuje, doda oznako oz. pojasnilo v komentarju, kjer se tudi omeni, katero literarno delo je osnova ta tak haiku!

 Lp, lidija

Lidija, hvala za komentar in poglobljeni kolesnici pod haikujem. :)

Menim, da pesem verjetno bolj "udari", če bralec sam prepozna povezavo, drugače pa je vsekakor dobrodošla povezava na vir.

S prepoznavanjem ali neprepoznavanjem vira se odpirata dva osnovni branji haikuja. Prvo je branje haikuja kot (v sebi zaokroženega) samostojnega pesniškega dela, drugo pa je v dialogu z drugimi besedili - zanimiva mi je tvoja interpretacija v smislu haibuna. Res gre za približno tak odnos.

Lep dan,

Jupi

Z napisanim se strinjam. Zanimivo branje (predvsem komentarjev). Saj ne da ne bi razumela angleških besed, a moje poznavanje tega jezika je tako skromno.

Tu bi še dodala, svoje mišljenje, ki je enako kot Jupiterjino. Mislim, da haiku bolj "udari" brez raznih povezav. Razgledan bralec bo prepoznal povezavo, tisti manj razgledani, si ga bomo slikali po svoje. In vendar bodo tudi te slike "udarile". Seveda le moje mnenje :)

Hvala vama!

Lp, Lea

Všeč mi je ta haiku, predvsem zato, ker si uporabila pesem Roberta Frosta, ki sem jo ravno prejšnji teden bral in mi je ostala v spominu.

Čestitam za dobro povezavo s pesmijo.

Lp

Ponoči si nisem dala miru, vedela sem, da sem nekje naletela na nekaj podobnega. Potem sem se spomnila, gospod Marko Hudnik je pisal haikuje v povezavi z nekaterimi proznimi deli. 

Prepisala iz zbirke Marka Hudnika, HAIKU - Skozme potuje gozd - The forest passes through me.

Na strani 27, lahko preberem:

ženska na tirih
odprtih ust in oči
brez solz, brez krika

     (L. N. Tolstoj)

Vsekakor zanimivo ali ne? In predvsem zelo dobra slika v formi 5/7/5.

Lp, Lea

Lea, hvala za ta prispevek. Zanimiv pristop k lovljenju haiku trenutkov v delih klasikov. Smrt Ane Karenine je že tak prizor, ki daje snov za različne haikuje. LPJ!

Se strinjam, Jupiter.

Morda se česa podobnega lotim (seveda ne smrti Ane Karenine), ta je do popolnosti uspela gospodu Marku Hudniku.

Lep dan, Lea