Del mene

Nekoč, v hiši kjer smeh je bil doma,

 

sem padla med izbruhom veselja,

 

se udarila v omaro, počila je arkada.

 

Zrastla je brazgotina,

 

Dolga in ozka.

 

Bela.

 

Rastla je z mano,

 

Sprejemali sva ljudi,

 

ki so se spraševali,

 

le kaj se mi je zgodilo.

 

Nič, smeh je kriv,

 

veselje, kričanje od sreče

 

je poškodovalo obrv.

 

Že dolgo je moja, in tako naj ostane.

 

Edinstvena in smešna.

 

Dokaz veselja.

 

Z mano se bo poročila,

 

z mano bo odšla na najdaljša potovanja

 

Iskat tisti nalezljivi smeh.

 

Z mano bo, ko se bom igrala z otroki,

 

kasneje z vnuki,

 

In ko ga bom še zadnjič prijela za roko,

 

me bo poljubil na oči,

 

(kot zmeraj)

 

in se bo nehote dotaknil nje.

 

Smešen dokaz

 

največje sreče.

 

Barby

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
30. 01. 2014 ob 09:47
Spremenjeno:
30. 01. 2014 ob 10:57

Barby, pesem ima zanimivo sporočilo. Poleg sporočila pa bralcu na pladnju prineseš tudi precej elementov, ki zelo očitno opozarjajo na sporočilo, ga vnaprej razlagajo. Dobro je, da se bralec med branjem tudi malo potrudi. Da ga med spremljanjem zgodbe mogoče zanese v drugačno smer razumevanja pesmi, da jo doživi kot novo, presenetljivo izkušnjo. To je ena od razlik med pesmimi, ki jih v trenutku razumeš, in tistimi, za katere se moraš miselno bolj potruditi - pa na koncu še vedno nimaš občutka, ali si "prav" razumela. In tako naj bi se sčasoma naučila zaupati svoji interpretaciji, ki je nemara tudi drugačna od drugih. Seveda pa gredo pesmi tudi v drugo skrajnost, da pri najboljši volji ne moreš ugotoviti, "za kaj gre".

Bi še enkrat pregledala pesem in preoblikovala ali  brisala elemente, ki so razlagalni ali zgolj različica že povedanega? Z manj besedami lahko poveš več, odpiraš več intepretacij.

Lep pobeljen dan,

Jupiter!

Zastavica

Barby

Poslano:
01. 02. 2014 ob 19:33

Hvala za pojasnilo, in nisem želela "kritizirati" česarkoli, vendar imam sama osebno raje stvari ki mi povedo bistvo, všeč so mi besede-na katere se lahko naslonim, ker se mi že same po sebi zdijo zelo močne in trdne-če so napisane razumljivo in na "prvo žogo", da mi ni potrebno razmišljati in ob tem že izgubiti voljo, in še zmeraj ostaja v zraku nekaj-kar ne bom nikoli vedela-kaj če je moja razlaga napačna..Ali je sploh lahko napačna, če nima nobenega res pravega sproočila?


No, da ne bom predolga, ne bom preoblikovala pesmi, ki mi je osebno všče in ke ne nudi nobenega dvoma o tem, kaj želim povedati. Morda pa še nisem dorasla takemu pisanju kakor tudi branju takih pesmi.


Lep zimski-poledenel pozdrav,


Barby

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Barby
Napisal/a: Barby

Pesmi

  • 29. 01. 2014 ob 22:55
  • Prebrano 676 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 96.68
  • Število ocen: 8

Zastavica