SNETI BARVE
Nemoč
upreti se srhljivosti hladu
ki kot živa plazeča se plesen
prodira skozi ušesa
Dovoliti
da vlažnost prepoji
krhke liste zavedanja
nerodno spete v knjigo
preteklosti in želja
Dovoliti
da dogodki razvodenijo
da se zapisi pretakajo
kot v kakšni neokusni čorbi
amaterskega čarovnika
očitno brez smisla za leposlovje
Brezvoljno opazovati
kako iz zapisov prihodnosti
bledijo in izginjajo
načrti in želje
SNETI BARVE
iz danes
iz jutri
s sivino napolniti včeraj
Žonglerju sreče
pod noge raztresti zmrznjene solze
ali očesna zrkla
saj se v svoji zamaknjenosti
niso zmožne niti solziti
preprečiti mu
da bi v kak ukradeni trenutek
naselil vsaj čudenje
Požiralcu ognja
bakle oblepiti z vlažnimi besedami
in nemo opazovati
črn sajast dim
kako se vali
po mračnih pogledih malodušja
Izprazniti
zalivalko za rože
v predal s pesniškimi zbirkami
da se besede končno
razlijejo tja
kamor bi jih moral
postaviti že zdavnaj
Poslano:
26. 01. 2014 ob 13:14
Spremenjeno:
26. 01. 2014 ob 16:12
Bravo Milan
:)
urednica
Poslano:
26. 01. 2014 ob 16:18
Spremenjeno:
26. 01. 2014 ob 17:21
Pesem, ki jo preberemo v enem vdihu, saj hočemo do zaključka! In zaključek izdiha (to ta pesm je - izdih) potrdi, kar slutimo (zaradi neke napol pozitivne nabitosti z resignacijo) - potrdi, da besede, ki jih nihče ne bere, postanejo Nič, tako velik (ali majhen) kot so bile že preden jih je pesnik postavil v verze.
LP, lidija
hvala Lidija, za čudovit komentar
in odločitev, da jo uvrstiš med podčrtanke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 26. 01. 2014 ob 13:02
- Prebrano 849 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 427.8
- Število ocen: 15