Sobo polni prijetna toplota

ko plamen v kaminu

nežno požira poleno za polenom.

Zleknjena na kavču

skozi zasanjanost spremljam

mrzlo sliko iza stekla,

kjer se dan

elegantno odeva v črnino.

Danes je prehod še lepši kot včeraj

ko se z njegovimi odtenki

prefinjeno meša tisoče snežnih kristalov.

Nekje iz ozadja

komajslišno odmeva najina pesem

in kot naročena za ples v paru

podpihuje drhtenje,

da me opije,

ko moj pogled bežno prešine sobo

in se izmučen ustavi na copatih,

ki nemo čakajo znan korak.

Hlad me ovije vse do kosti,

ko mi prisede samota

in mi tiho zašepeta v uho opravičilo,

da pogrešani nekje

v viharju pršeče beline

prav zdaj nekomu rešuje življenje.

Dobra je.

Hlad popusti

ko jo sprejmem,

saj njen glas pretehta njeno ime.

Neni