Šepet morja
Sproščena,
na lesenem pomolu,
dovoliva nimfam,
odpeljati naju
v sanjavost.
Potopljena
v melos
sonatnih valov,
iz
tisočerih kapljic
zamolčanih besed,
s poljubi valov,
spreminjava
srčne čeri.
V zlato odeta
morska deva,
sonce izziva.
Glej,
morje mi zavida
potop, v modrino
tvojih oči.
Nekje daleč,
tiho,
nad gladino,
galebi trosijo
note ljubezni.
Poslušaj šepet morja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 26. 01. 2014 ob 11:54
- Prebrano 872 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 257.47
- Število ocen: 13
