Original:

OTISKUJEMO SE

mogu ja cilju kažem
i veslam kroz trstike iz kojih
izlijeću plave ptice

riječi s vesla kaplju: kojem cilju?
ali on hoće u svoje vrtove
bez riječi motri mrtve njive

u trenu bliska i opipljiva
i očevina i velika zvijezda
nad pelješcom
usamljena
nad čelom
po kojem me ispisuje:
vidimo se oče u jednom
novom orisu svijeta

dok miris vrijeska ne izdahne
promičem sobom
kupatilom
jutarnjim žamorom

možda bih sada samo pogledao
onu zvijezdu nad pelješcom
(dok šumi takt
i teče)
i možda idem cilju
ali se prikradam
da se tišina
ne raspline

Lepa pesem.

Pomisel glede števila v naslovu: množina ali dvojina? Meni zveni pesem kot pogovor z očetom.

Trstika - trstičje ?

plave ptice - sinje ptice ?

Lp, Jupiter

trstičje, bolje kot trstičevje (?), kot sem "ustrelila" - škrat? Hvala,  Jupi!  :)))

 se strinjam, seveda, dvojina, spregled dvojine se pri prevodu v sl. velikokrat zgodi, tokrat se je ob pregledu prevoda tudi meni.  LP, lidija

    trstikovje -a s (i) več trstik,
trstike: trstikovje šumi v vetru / v
trstikovju se oglašajo škorci / ob jezeru
se razprostira trstikovje in ločje s
trstikami porasel svet // odrezana,
odlomljena stebla trstik: s trstikovjem
krite strehe


    trstičje -a s (i) več trstik, trstike:
žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje /
skrivati se v trstičju / goščave in trstičja
s trstikami porasel svet // odrezana,
odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja

Iz SSKJ

Besedi sta enakega pomena. Namenoma sem uporabil

tisto varianto za katero se mi je zdelo, da se uporablja redkeje.

trstičevja v slovarju ni!?

plave ptice - sinje ptice ?

V hrvaščini obstaja beseda "sinji". Avtor jo ni uporabil.

================================================

blizek -zka -o prid. (i) knjiž.
čustveno, duhovno soroden: blizek in
prijateljski narod; fant mu je blizek in
drag; domača zemlja mu je postajala
spet blizka // soroden, podoben: ta
humoreska je blizka groteski; prim. bližji

očevina -e ž (i) knjiž. dedna posest
po očetu: deliti očevino; travnik je
zadnji kos njegove očevine / pregnali
so ga z očevine

ok, JUR, priznam obstaja "blizek", tudi v sl., ampak se tako redko uporablja in v tem kontekstu res ne deluje naravno ..., enako velja za očevino; ni se dobro zanašat samo na sskj, raje na živi jezik! V slovarju marsičesa ni, ker zaostaja za govorjenim, sprejetim jezikom. Tudi trstičevje je tak izraz http://sl.wikipedia.org/wiki/Trstičevje

 :)

  lp, lidija

Uuuu počasi, prosim. Oboje je pomembno - norma in raba. Vse variante so lahko prave, odvisno je od originala. Torej Jur, jaz ne poznam tako dobro hrvaščine, da bi lahko sodila, katera beseda je novejša in katera starejša (ali drugače: katera se rabi več, kakor že koli). Pomembno je, da ti kot poznavalec presodiš, ali je avtor v originalu uporabil besede, ki so bolj pogoste, ali takšne, ki so manj pogoste. In to nekako preneseš tudi v slovenščino. Možnosti je veliko. Se mi zdi, da je treba tudi slogovno slediti avtorju, ne pa se prepirati o tem, ali je boljša beseda iz SSKJ ali iz rabe; ali je sinje ali je plavo. Prenesti je treba avtorjevo idejo ...

Lp vsem;

Lucija

Lucija, nobenega prepiranja nismo imeli. Hrvaški jezik toliko poznam (zaradi svojih korenin ;), da vem, da avtor originala ni uporabljal arhaizmov. Kar napišem (in z JURom pri prevajanju sodelujeva skoraj pri vsaki pesmi, ki jo prevede v slovenski jezik), napišem dobronamerno in takoj, ko vidim, da v prevodu nekaj ne deluje. Menim, da bomo čisto mirno prišli do pravih zaključkov. :)

  lp, lidija

Res ni nobene panike in nobenega prepira. Tukaj imamo delavnico in namenoma izpostavljam teme in dileme. Besede o katerih teče razprava sem tudi sam preverjal v SSKJ preden sem objavil to verzijo prevoda. Osebno težko presodim katera beseda je zastarela, če to ni navedeno v slovarju. Ko prevajam bolj gledam kako besede funkcionirajo v jeziku v katerega prevajam in zato mi Lidijini nasveti pridejo prav.

Po drugi strani pa je prav da malo pokomentiramo ker lahko še kdo drug, ki delavnico spremlja, ali se pri prevajanju srečuje s podobnimi dilemami izve kaj uporabnega.

Sicer pa se z večino Lucijinih konstatacij strinjam.

Lep pozdrav!

JUR

V delavnicah se z delom učimo :)

Prevajanje v tuj jezik je poseben izziv, pri jezikih z majhnim številom govorcev pa prav posebno in plemenito poslanstvo. JUR, dobro, da prevajaš! :)

Samo iz (obstoječih) slovarskih zapisov je težko razbrati, ali gre za pogosto ali redko rabljeno besedo. Oznak za starinsko rabo namreč ni poleg vseh besed, ki jih domači govorci že zaznavamo kot bodisi precej redke bodisi zastarele. Tako je tudi za moja ušesa "očevina" beseda, ki je, upam si trditi, še nisem uporabila. Besedo sem sicer s to delavnico do neke mere uzavestila, mogoče se mi bo še kje zapisala, v kakšnem arhaiziranem prevodu. :)

Poleg SSKJ-ja in Slovenskega pravopisa lahko besedišče preveriš v korpusu slovenskih besedil Gigafida, ki vsebuje besedila v obdobju od 1990 do 2011. Večina besedil je iz sodobnih načinov množičnega sporočanja (časopisi 56 %, revije 21 % internet 16 %). Leposlovja je v primerjavi s tem malo: 2 %.  Rabo besede lahko iščeš v vseh tipih diskurza, lahko si izbereš npr. samo literaturo.

Tu je povezava na korpus Gigafida: 

http://www.gigafida.net/

Tukaj je nekaj primerov iz naše delavnice, poleg izhodiščne besede je število pojavitev v korpusu in relevantna povezava na korpus:

trsje 649 http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=trsje

trstika  489

http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=trstika

trstičje 435 http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=trstičje

trstičevje 91

http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=trstičevje

trstikovje 1

http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=trstikovje

Zanimiva sta rezultata za par očevina - očetovina, saj se zdi, da je očevina celo pogosteje rabljena beseda:

Očevina - očetovina

očevina 11

http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=očevina

očetovina 8

http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=očetovina

Ko natančneje pogledamo zadetke, pa vidimo, da se očevina  v 7 primerih pojavi v križankah, torej zaradi prikladnosti samega obstoja besede.

LPJ!

Hvala Jupi

Gigafida mi bo prišla prav. Nisem niti vedel, da kaj takega obstaja.

Lep pozdrav!

JUR

Če rezimiram:

ODRIVAVA SE

lahko dosežem cilj si pravim
in veslam skozi trstičje iz katerega
izletavajo sinje ptice

z vesel kapljajo besede: kateri cilj?
on pa hoče v svoje vrtove
brez besed opazuje mrtve njive

v hipu sta bliza in otipljiva
tako očetnjava kot velika zvezda
nad pelješcem
osamljena
nad čelom
po katerem me izpisuje:
se vidiva oče v nekem
novem orisu sveta

dokler vonj vres ne izdihne
hodim skozi sobo
kopalnico
skozi jutranji hrup

morda bi zdaj le pogledal
tisto zvezdo nad pelješcem
(ko šumi takt
in teče)
in mogoče grem proti cilju
ali pa se mu neopazno bližam
da se tišina
ne bi razblinila

Super, Jur. :) Nisem mislila nič slabega; Lidija me je napačno razumela, jaz pa sem se malo nerodno izrazila v zadnjem delu. Samo bolj smiselno se mi je zdelo, da se preverijo zadeve tudi praktično (kar je potem storila Silvana), kot da se tukaj pogovarjamo brez nekih bolj oprijemljivih podatkov.

Mimogrede, Jur, poleg Gigafide obstaja še njen podkorpus, ki je bolj uravnotežen. Imenuje se Kres. Tukaj je malo manj podatkov, ki bi utegnili biti zavajajoči.

http://www.korpus-kres.net/

Ne vem, če si videl, je pa zagotovo uporabno malo naštudirati različne kvalifikatorje, saj lahko izbiraš, s katerih področij naj bodo tvoji rezultati in tako zamejiš svoje iskanje. Pa še marsikaj drugega. Ob priložnosti ti lahko tudi malo več povem (ali komu drugemu), saj se aktivno ukvarjam s korpusnim jezikoslovjem (no, kolikor mi omogoča čas).