Armenija,
sredi rumenih hiš.
Zobje, lobanje, križ.
Armenija, Kazahstan, Priština, Peć.
Pomislim na ptice.
Na vse ptice.
Na vse tiste tvoje ptice,
Dane, pomislim.
Pomislim na ptice.
Armenija. Skočim
še do v nedeljo vedno odprtega kioska.
Časopisi, pisma, rebusi, znamke.
Prepisal sem vse telefonske številke,
ulice, predmestja. Prebarval
sem vsa pročelja. Meso purana
se je noro pocenilo.Sredi pesmi sem
postal lačen. Žejen. Okušam
tvoje ustnice. Tvoj dih.Tvoj mir, moj mir.
Sredi Armenije sem vojak.
Mrtve oči ujetih mož hočejo svetlobo.
Hočejo blagoslov. Sem tu,
samo kot polomljen kažipot
sredi Armenije. In to je normalno,
kot so normalni vsi tvoji poljubi,
ki jih v svoji ustnicah skrivaš
zame. Samo zame. Se slečeš,
da te umijem pred zadnjim slovesom?
Sam sem.
Sredi Armenije star mož
prelistava pozabljen časopis.
Čisto vsakdanje novice, vreme, horoskop,
kulturne zanimivosti.
Nove šole, sveži grobovi.
Spori. Stare zamere
in neopazen komentar
o pokolih v Armeniji.
Kako je biti samo za kratek čas v Armeniji, kako se lahko soočiš z odprtim časopisom pri kavi in bližino umiranja pod orožjem? Pesem, ki združuje notranje trpljenje duha, ki se potresa ob grozotah in zunanje drsenje v vsakdanji svet preživelih, svet, v katerem se bere časopise, se poljublja, se potuje in bere novice o ponavljanju zgodovine kot bi bile s prejšnjega tisočletja. Pa niso. Tesnoba, ki preplavi tudi bralca - nasprotje med svetovi, v katerih en sam človek deluje izgubljeno in nemočno.
Čestitke,
Ana
še od mene.
predvidevam te ptice, lp
http://www.youtube.com/watch?v=ShDCecBoTh0
...ja,res je. Prvič sem jo slišal na zborovanju na Kongresnem trgu, ko jo je Dane Zajc prebral pred tisto veliko množico...hvala za komentar.Lp.Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pirantri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!