Bodo sredi Armenije kdaj stali veliki kažipoti,

sem proti nam?

V dolgih vrstah hodijo solznih lic

vse matere mrtvih sinov,

vse žene mrtvih mož.

Sam,

tu sredi dolge kolone sem

nekdo, ki pripoveduje ...

ne zmorem več držati tega znotraj sebe!

Tulil bi

kot preganjani stari vol. Kot začuden deček,

ki mu ne dovolijo vstopiti v staro hišo. Češ, tam so samo smeti,

stari štedilniki ... Šumenje listov starih dreves. Tiha šepetanja

mimoidočih, suknjiči beračev. Starka, ki jo nihče ne pogreša,

nihče nikogar nocoj ne pogreša.

V vseh virtualnih srečanjih

se vedno pojavi super junak, ki reši vse. Zunaj ob čaju.

Iz opek živo oranžne barve hiše. Zgrajene z dušo.

Zgrajene sredi Armenije.

pirantri