posadil sem vrtnarja
med drugo vrsto cipres
vse poti vodijo nekam
pod isto listje
in hrib
rja je večnost
ki se razteza nazaj iz daljave
od tam smo prišli
kot je polos X z leve
zapičena v nič
rdeče, rdeče
manjka mi konec
tisto sklepom prijetno
udarno vozljanje
pa še ne najdem
zelene
za travo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!