Na koncu besed,
v tolažbi molka.
Ždimo zamrznjeni,
uslužno programirani,
na videz nemočni.
Nabiramo si leta v malho kratkočasja.
Čakamo Mesijo. Povelje.
" Za mano utrujeni borci,"
je le odmev iz ust polnih prsti.
Puntarjev. Partizanov in mrtvih pesnikov.
Nihče si ne upa postaviti izdajalcev naroda pred tribunal.
Ko boste lačni kruha, boste lačni tudi pravice?
Nič prej?
Pa se hočejo napiti krvi tudi vaših otrok.
Strahopezdljivo čakanje.
V tolažbi molka, na koncu besed.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!