Vsako leto je hodil na obrežje reke
in v vodo spuščal papirnate listke.
Mrmral si je pesem v brado in gledal,
kako jih tok tiho odnaša v neznano.
Vzneseni so bili verzikli prvega molivca.
Čez leta ni ostal neopažen, ljudje na
drugi strani Meže so ga hodili gledat
in ga začudeno tja čez spraševali,
kaj vendar dela, komu na čast so
ti listki, to petje, ta obred in veselje?
Pomahal je vsem neznanim prijateljem,
v smehu pomislil na tujo pomečkano prtljago
v lastnih žepih, ki je zevala kot navzeti popolni
napuh in pel: Odpuščam, odpuščam, odpuščam …
Pri nas so vaški posebneži v samem vrhu,
pri nas so najbolj žalostne sove čuku šefice,
pri nas vsi zahrbtni verjamejo da so nevidni,
pri nas ti gledajo v oči in lažejo skoraj iskreno,
pri nas so nagrajeni podložni trot buteljni,
pri nas ti kradejo ideje po časti nekaznovani,
pri nas grejejo stolčke v sedmo večnost isti,
pri nas je treba znati: Odpuščati, odpuščati …
Vsako leto je postala že jesen, še zima, pa pomlad
in poletje. Žepi niso bili več dovolj za vse listke, zato
je pričel skrivaj voziti lesene gare, da je lahko
natovoril vse njihove grehe, napisane že vse počez na
zmeraj bolj trd papir, ki je ves porozen že na suhem pil težo.
Ljudje na drugi strani so že zdavnaj zgradili jez.
Pobrali so vse popisane listke iz črne kalne struge.
Posušili so vse črkopise in jih zvezali v zlate knjige.
Nazadnje so iz njih naredili trden mož beseda most.
Vsako leto, tisto leto, neko leto je preprosto šel čez.
S poslednjim listkom, volilnim listkom, kot pšenica zrel.
Ni se obrnil, ko mu je v hrbet pel žalostinko uvida ozkosrčen
lokalni pizdun: Odpusti nam, odpusti nam, odpusti nam …
Poslano:
15. 01. 2014 ob 09:56
Spremenjeno:
17. 01. 2014 ob 17:23
Lahko bi bila agitka, lahko bi bila angažirana, lahko bi bila imenitna "zgodba", lahko bi ...
Tako pa je, kar/kakor je in bo najbrž tako ostalo. :)
p.s.
Zdi se, da v "kriznih" časih še posebej radi zapademo v naivno upanje, da bomo s poezijo "rešili svet." (Tudi jaz seveda; ... pri tem da sem pred kratkim naletel na zapis Marjana Pungartnika izpred 30 let /še iz YU/, ko se je upravičeno hudoval zaradi dviga davka (na poezijo...) )
Poslano:
15. 01. 2014 ob 23:46
Spremenjeno:
15. 01. 2014 ob 23:50
V parku
sredi ničesar
v popolni temi
sem srečala
aktivnega državljana
je rekel
ko jih bodo strokovno dali na cesto
za najmanj pol leta
da se bodo potem na trgu borili
tako kot se morajo boriti vsi ostali
potem jih bo 3/4 samo odpadlo
kot gnile hruške
saj saj
samozadostnost je kot minutno lepilo
prilepiš ga na svoj stol
da vsaj hlače dol ne padejo
potem si pa domišljaš
da si nenadomestljiv
ha!
Poslano:
16. 01. 2014 ob 02:22
Spremenjeno:
16. 01. 2014 ob 02:57
Poslano:
17. 01. 2014 ob 15:21
Spremenjeno:
17. 01. 2014 ob 17:22
Ključna oseba
slabih naključij
ne bo nikdar našla ključa
do lesene lope ...
Gradimo
gradimo
gradimo
boljši jutri.
Brez
zeh-zeh
zzzzzzzzzzzzzzzz
zlobe
Poslano:
17. 01. 2014 ob 16:15
Spremenjeno:
18. 01. 2014 ob 07:16
Ni mogoče spregledati tako po motivu, kot po formi "koračnice", torej podobne prijeme, kot jih je imel Majakovski. In je po njegovem zgledu pisal Kajuh. (On celo lirične "koračnice" - Droben list).
Če se ti je forma z vsebino pri teh zadnjih dveh pesmih pokrila sama, toliko bolje. Še več! Pozitivno šokantno, ker se tako v času ponovno potrdi nekaj kar funkcionira. Samo od sebe...
Poslano:
17. 01. 2014 ob 16:34
Spremenjeno:
17. 01. 2014 ob 17:22
Nekaj razčiščuje
mmmm
v svoji glavi
monolog imam
ali bolje ...
dialog
s svojo pesmijo ...
Ne vem kako
deluje drugim
meni pomaga .
Da še stojim
stopim
letim plavam
verjamem
ve
rja
me mmmm
gulp.
Bruh!
Poslano:
18. 01. 2014 ob 02:42
Spremenjeno:
21. 01. 2014 ob 04:00
Ne!
Ne ne ne ...
ne-plemenski bik
velmož.
Brez-jajčni frutek
vodi svete krave.
"Punce so se že vse odločile!"
Bosa pojdiva dekla
bo sss a ...
Pazi osa!
Podtaknjena!
Pri nas piki-ramo samo solato
podtikamo ne ... potika se.
Manj bistre putke
so razkavsale vso zelenje razvoja
site so dale
in padle v
trajno nenravno stanje.
On ...
one ...
eeeeee ...
izvoljen ni bil nikoli več.
Ne!
Poslano:
21. 01. 2014 ob 03:33
Spremenjeno:
21. 01. 2014 ob 04:00
hvala mama
za štajersko kri
drugi del obmejne kaplje
mi na stenah žil sušijo biriči
kot del volčjega krdela ponoči
vlečem na ušesa
radio igra
radio ga da
radio da ga da
slovensko kvoto
vsi
zapovrstjo
(tudi picek) izvajajo
narodni
furež
ps. vse najboljše ...
Poslano:
21. 01. 2014 ob 14:29
Spremenjeno:
22. 01. 2014 ob 03:06
Sem plavala
(včeraj)
kravl metuljčka
neutrudno (tudi)
mešano ...
Po treh urah
me je za eno uro
obrnilo na hrbet.
Sem plavala še (fučkanega)
mrtvaka.
Gledala sem
zvezde oblake človeške angelčke
žal
vse z ritko naprej rojene.
Poslano:
24. 01. 2014 ob 01:28
Spremenjeno:
28. 01. 2014 ob 16:14
samo
rož ne ne
samo
rož ne ne
10% na pestič
10% na venčni list
10% na prašnik
10% na čašni list
10% na cvetišče
10% na steblo
10% na korenine
10% na vodo
10% na zemljo
10% na sonce
(0% za ne-klikarje?)
samo
rož ne ne
samo
rož ne ne
samo
sla bega vrtnarja ne
piiiiiiiiiiiips
piiiiiiiiiiiips
fičfirič
Poslano:
28. 01. 2014 ob 16:56
Spremenjeno:
30. 01. 2014 ob 00:50
Cesarjevi podložniki
hodijo po robu
vnaprej dogovorjeni.
Cesarica Marija Terezija
uvede obvezno
sajenje krompirja.
Narod dobi slovenske
krompirčke in
vsemogočni sortirnik.
zdruzgan
kuhan pečen cimnat kisel moknat
podmeden kifeljčar pire postan pražen
krhljati nakockan nezabeljen ocvrti presušen
razkuhan
postan
postan
postan
Od nepravilnosti
pod površjem
kar mrgoli
drobckenih cimic
- so drug drugemu
macafizelj.
Danes ima krompir,
kdor z lastnimi rokami izkopava
birokratski krompirček.
Poslano:
14. 02. 2014 ob 02:32
Spremenjeno:
04. 03. 2014 ob 14:53
tvoja usta
so premajhna
da bi skoznje
vzletali metulji
pod zaveso pritajenega
se svaljka umazanija
po novi stavbi
burja briše mračne slutnje
tiktaka tudi tebi kupljen čas
saj črepinje meče v obraz
razbito ogledalo
pravijo da so spodaj
v nadstropju nič
mnogo bolj širokih nadzorov
forma vive
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!