marko?

Ja jure, ne vem kaj mislishshim ... pa tako me imaš rad ...

govori mi, povej nam, mi ...

kaj delam

namaste

Marko, ljubim te. Ne boj se. Si. bom jaz (iz)gorel, ne smem več ziniti, že sam imam samohodulniški hudournici (glagoli sonˇcave za križče ünd krožce). ne zdržim, a bom, ne ker moram, zdaj lahko. Nisem kamen

vprašanje je biti in ne biti, ali sploh ne biti, nikdar. To ne smem po-vedeti.

vzel si me, hvala ti neskončnokrat,no.

To ni  č. R s

:-P

če spregovorim, naj rečem, da lahko spovedno tule spustiva vse glasove ;) ta se najasnjen obzir na drugi strani ne popači, vsaj toliko bodiva odkrita do besedil. Ne more se tega koraka, potem dajati v pkorenj, bo res :)

Lep ozdrav,

ja mislim, da bi bil marko sijajen urednik (v času poezije, ne v zaostanku jezika, na pipurju in premikanje zgodovine, tega res ne bi zmogel, ne jaz, ne on, če se zdrznem), dobro, da teh potenc ne uporablja v statvah.

Peter, markotu se ne da več pisati, ker nima fonta, v levo bi raad in na dol in na gor hkrati, pa je rekel, daj ti nekaj odgovori, tebe so že navajeni, da te je za dati na stran, stori mi žalega ne, še zdaj ne neha. Je rekel, da imate tule gor torto, ne pitaj šta oće da kaže.

evo ga opet ide on ...

moram, da idem ija

bok

Na torto?

Pridem.

Povej(ta) kam in kdaj.

Zdaj pravi Jure, da gre za bilbija, ali njo, da bi bilo enkratno veličastno, če bi se res

enkrat srečala v Londonu, z vsemi, Jaz sem za in mislim, da se ti zdi, da veš. Oh bilbi,

Occhi verdi (come il mare)

Che tempo, che passa come il fiume Theresa ...

http://www.youtube.com/watch?v=QcfEGtRRw7Y