Silvester
vrvimo
iz suhih hidrantov
vrste, kolone, zgoščenke
pogovarjamo se z žepnimi ogledali
pod noge si mečemo
nekaj malega za pod zob
mestne jegulje
nahranijo nas poslednje
drobtine decembra
zavite v moder papir
tečem kot svinec
v družbi poljubov pripetih na zrak
vdihujem še zadnje sekunde
neskončnega torka
živim sprevod
neživim, preživetim, užitnim
samo mrtve še slikam
s svojimi sklepi, šampanjci
zjutraj vstanemo
v raketni meglici
bolj nerazviti od zastarelih fotografij
na novi vzhod časa
ki ni več dan
po prvi vdih sonca
ki ni več dan
ampak zaslužen.
Preskakovanje in pomenske igre so odlika te pesmi, da jo lahko beremo na (nekaj) različnih načinov. Občutenje pesmi je odtujenost v tem sodobnem času, v katerem smo okoreli od lastnih pričakovanj in prisil, kjer nam ni več dano biti, ampak si moramo to zaslužiti. Zelo všeč mi je tale del:
v raketni meglici
bolj nerazviti od zastarelih fotografij
Pesem, ki z vsakim branjem dobi novo plast. Čestitke,
Ana
in sem trenutku na čast napisal takoj še eno
pesem, ki je veliko bolj poskočna
juhej!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 14. 01. 2014 ob 23:38
- Prebrano 1186 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 326.07