Silvester
vrvimo
iz suhih hidrantov
vrste, kolone, zgoščenke
pogovarjamo se z žepnimi ogledali
pod noge si mečemo
nekaj malega za pod zob
mestne jegulje
nahranijo nas poslednje
drobtine decembra
zavite v moder papir
tečem kot svinec
v družbi poljubov pripetih na zrak
vdihujem še zadnje sekunde
neskončnega torka
živim sprevod
neživim, preživetim, užitnim
samo mrtve še slikam
s svojimi sklepi, šampanjci
zjutraj vstanemo
v raketni meglici
bolj nerazviti od zastarelih fotografij
na novi vzhod časa
ki ni več dan
po prvi vdih sonca
ki ni več dan
ampak zaslužen.
urednica
Poslano:
15. 01. 2014 ob 22:08
Spremenjeno:
16. 01. 2014 ob 02:27
Preskakovanje in pomenske igre so odlika te pesmi, da jo lahko beremo na (nekaj) različnih načinov. Občutenje pesmi je odtujenost v tem sodobnem času, v katerem smo okoreli od lastnih pričakovanj in prisil, kjer nam ni več dano biti, ampak si moramo to zaslužiti. Zelo všeč mi je tale del:
v raketni meglici
bolj nerazviti od zastarelih fotografij
Pesem, ki z vsakim branjem dobi novo plast. Čestitke,
Ana
in sem trenutku na čast napisal takoj še eno
pesem, ki je veliko bolj poskočna
juhej!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 14. 01. 2014 ob 23:38
- Prebrano 1081 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 326.07
- Število ocen: 8